Poljsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MSZ) je ukinilo položaj pooblaščenca za poljsko-nemško družbeno in obmejno sodelovanje, ki ga je zasedal profesor Krzysztof Ruchniewicz. Do ukinitve je prišlo po tem, ko so mediji razkrili, da je Ruchniewicz razpravljal o morebitni vrnitvi poljske kulturne dediščine Nemčiji. Minister koordinator služb specialnih služb, Tomasz Siemoniak, je izrazil ogorčenje ob tem predlogu.

Zvezno sodišče v Braziliji je presodilo, da območje Alto Corcovado v Riu de Janeiru, kjer stoji znameniti kip Kristusa Odrešenika, pripada zvezni državi. Ta odločitev predstavlja nov korak v sporu med okoljsko agencijo ICMBio, ki upravlja nacionalni park Tijuca, in nadškofijo, glede lastništva in upravljanja območja okoli spomenika. Spor se osredotoča na pristojnosti nad okolico kipa.

Muzej MNAC v Barceloni ovira aragonske strokovnjake pri preučevanju in zbiranju vzorcev fresk iz samostana Sijena, kljub sodni odredbi o njihovi vrnitvi. Muzej zavrača izdajo dokumentacije in onemogoča jemanje mikrovzorcev brez dodatnega sodnega dovoljenja, kar povzroča zaplete pri pripravi prenosa del. MNAC trdi, da želi, da ima sodišče nadzor nad celotnim procesom, medtem ko aragonska stran to razume kot poskus zavlačevanja.

Štiri osebe so bile v Nemčiji obsojene na zaporne kazni, dolge od štiri do enajst let, zaradi ropa keltskega zaklada. Novembra 2022 je bilo v bavarskem muzeju ukradenih 483 zlatih kovancev iz 1. stoletja pred našim štetjem, kar velja za enega najpomembnejših ropov kulturne dediščine v Nemčiji. Večina ukradenega blaga je bila uničena ali nikoli ni bila najdena.

Katalonski nacionalni muzej umetnosti (MNAC) je sodišču poslal zahtevano dokumentacijo v zvezi z muralnimi slikami iz samostana Villanueva de Sijena, hkrati pa je dovolil odvzem vzorcev slik. MNAC je zanikal, da bi oviral delo tehnikov aragonske vlade in napovedal, da bo sodniku predložil lastna poročila.

Tehniki aragonske vlade so v Barceloni poskušali zbrati vzorce in dokumentacijo o slikah iz Sijene, ki jih nameravajo vrniti na njihovo izvorno lokacijo. Muzej MNAC je zavrnil izročitev dokumentacije brez sodne odredbe in preprečil odvzem vzorcev. Aragon zahteva popoln nadzor nad postopkom vračanja umetnin.

Med tehničnim pregledom in poskusom jemanja vzorcev s fresk samostana Sijena v Muzeju narodne umetnosti Katalonije (MNAC) je prišlo do ponovnega spora med aragonsko vlado in MNAC. Tehnikom aragonske vlade je bilo onemogočeno jemanje vzorcev brez sodne odredbe, hkrati pa naj muzej ne bi zagotovil vse zahtevane dokumentacije. Aragonija, ki si prizadeva za vrnitev slik v Huesco, je že drugi dan delala v muzeju na pripravi prenosa.

Moški, ki je ukradel meč s kipa Ivane Orleanske na trgu Saint-Augustin v Parizu, je bil aretiran. Policija ga je pridržala in preiskuje motiv za dejanje, pri čemer ni jasno ali gre za oboževalca, nasprotnika ali osebo z duševnimi težavami.

Modernistična stavba, studio oblikovalca tekstila Bernata Kleina iz leta 1972, ki je uvrščena v kategorijo A, je bila na dražbi rešena pred propadom. Dereliktni studio, ki velja za eno najpomembnejših škotskih zgradb 20. stoletja, je bil prodan za 279.000 funtov, čeprav se je začetna cena gibala pri 18.000 funtih. Dražbo je po ostrem boju zmagala koalicija dobrodelnih organizacij za oblikovanje in ohranjanje.

V 102. letu starosti je v nedeljo, 22. decembra, umrl priljubljeni švabski ljudski igralec Walter Schultheiß. Novico o njegovi smrti je sporočila nemška radiotelevizija Südwestrundfunk, ki se je sklicevala na navedbe njegove družine. Schultheiß je veljal za enega najbolj prepoznavnih obrazov nemške televizije in gledališča, zlasti na območju zvezne dežele Baden-Württemberg, kjer si je pridobil status kultne osebnosti s svojimi vlogami v narečnih komedijah in dramah. Igralec, ki je svojo kariero gradil več desetletij, je bil najbolj znan po upodabljanju likov s specifičnim švabskim humorjem in toplino, s čimer se je vtisnil v spomin generacijam gledalcev. Njegovo delo na radiu in televiziji je pomembno prispevalo k ohranjanju lokalne kulture in narečja. Walter Schultheiß je dočakal visoko starost 101 leto, njegova zapuščina pa ostaja pomemben del nemške kulturne dediščine na področju ljudske umetnosti.

Francoski center za nacionalne spomenike (CMN) je poročal o rekordnem številu obiskovalcev v preteklem letu, ko so v državi zabeležili skupno 12 milijonov turistov. To predstavlja znatno povečanje, saj se je število obiskov v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za milijon oseb. Med najbolj priljubljenimi znamenitostmi sta ostala Slavolok zmage v Parizu in opatija Mont-Saint-Michel, ki še naprej privabljata največje število domačih in tujih gostov. Center upravlja več kot sto zgodovinskih objektov po vsej državi, ki so ključnega pomena za francosko kulturno dediščino in turistični sektor. Rast obiska pripisujejo uspešni promociji in oživljanju turističnega povpraševanja po svetovni pandemiji. Slavolok zmage je v letu 2025 izstopal kot najbolj obiskana točka med vsemi spomeniki pod upravljanjem centra, kar potrjuje osrednjo vlogo Pariza v francoski turistični ponudbi.

Neznana Dalíjeva slika, kupljena za približno 175 evrov (150 funtov) na razprodaji posesti v Cambridgeu pred dvema letoma, bo 23. oktobra v dražbeni hiši Cheffins (Cambridge) na dražbi, kjer naj bi dosegla med 20.000 in 30.000 funtov (med 26.680 in 40.000 dolarjev). Gre za tehniko mešanja, narejeno z akvarelom in flomastrom, ki prikazuje prizor iz 'Tisoč in eno noč'. Delo je bilo prodano 200-kratnik njegove prvotne cene. Poročila poudarjajo tudi pomen 'Dalinijevega trikotnika', poti po življenju Salvadorja Dalíja, ki vključuje tri bistvene obiske.

Mestna občina Novo mesto je prejela 2,4 milijona evrov evropskih sredstev za prenovo Narodnega doma, kar predstavlja več kot polovico potrebnih sredstev. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je sočasno odobrilo tudi sredstva za celovito obnovo grajske žitnice na Ptujskem gradu, in sicer osem milijonov evrov. Prenova Narodnega doma v Novem mestu se je začela v začetku letošnjega leta.

V Sloveniji poteka zbiranje podpisov za referendum proti evtanaziji, ki ga organizira Aleš Primc. Državljani lahko od 1. septembra oddajo svoj podpis na upravnih enotah ali preko spleta. Poleg tega je bil 4. septembra organiziran shod pred Ministrstvom za naravne vire in prostor za zaščito kulturne in verske dediščine.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, katerega cilj je pospešiti vračanje kulturnih dobrin, oropanih med kolonizacijo, v njihove izvorne države. Zakon, predstavljen v sredo, 30. julija, naj bi poenostavil postopke in vključil strokovnjake iz Francije ter prosilcev za vrnitev del. Projekt zakona-okvira se nanaša na dela, ki jih je Francija pridobila med letoma 1815 in 1972.

Profesor Krzysztof Ruchniewicz, polnomočnik Ministrstva za zunanje zadeve za poljsko-nemško sodelovanje in direktor Inštituta Pileckega, je načrtoval seminar o vračanju kulturne dediščine iz Poljske v Nemčijo. Ta ideja je sprožila kritike in razprave v poljskih medijih.

Ustanova Spominski park Kragujevški oktober je pred božičnimi prazniki izdala javni poziv državljanom, naj se vzdržijo sečnje mladih hrastovih dreves na območju Šumaric. Vodstvo parka je poudarilo, da Šumarice niso le običajen park, temveč obsežno grobišče, ki zahteva posebno pieteto in odgovorno ravnanje z naravo. Po navedbah ustanove lahko verniki za tradicionalne božične običaje, kot je badnjak, uporabljajo izključivo manjše veje odraslih dreves, namesto da bi uničevali mlade nasade. Poziv je bil usmerjen k spodbujanju mirnega in spoštljivega praznovanja božiča v duhu skupnosti. Poleg opozoril glede sečnje so se predstavniki parka obrnili tudi na lastnike hišnih ljubljenčkov, naj bodo pri obisku tega memorijalnega prostora pozorni na njegovo naravo in pomen. Šumarice so kraj spomina na žrtve množičnega streljanja med drugo svetovno vojno, zato so kakršni koli posegi v prostor ali neprimerno vedenje posebej občutljivi.

Iz župnijske cerkve v Peggauu v okrožju Gradec-okolica na avstrijskem Štajerskem je neznani storilec odtujil oljno sliko iz 19. stoletja, ki upodablja Marijo z Jezusom. Po podatkih štajerske deželne policijske uprave se je tatvina zgodila med 26. in 28. novembrom 2025 v cerkvi, ki je bila prosto dostopna javnosti. Storilec je umetnino velikosti 93 krat 72 centimetrov vzel iz pozlačenega okvirja, ki ga je pustil na kraju dogodka. Policija je v petek sprožila javno iskanje in pozvala prebivalstvo za kakršne koli informacije o ukradenem kulturnem dobru. Finančna vrednost slike za zdaj še ni natančno določena, so pa podrobnosti o umetnini objavljene na spletnih straneh zveznega kriminalističnega urada. Preiskavo vodi deželni kriminalistični urad, ki se spopada z iskanjem storilca v primeru kraje verskih predmetov, ki so pogosta tarča tovrstnih kaznivih dejanj.

V naselju Borjana v občini Kobarid je med prazniki prišlo do tatvine bronaste spominske plošče, ki je bila del spomenika, posvečenega narodnoosvobodilnemu boju (NOB). Neznani storilec je s spomenika odstranil in odtujil ploščo večjih dimenzij, ki je merila približno 160 krat 60 centimetrov. Po navedbah Policijske uprave Nova Gorica si je neznanec s tem dejanjem pridobil za okoli tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Policija incident še preiskuje in išče storilca, ki je oskrunil spomenik lokalnega in zgodovinskega pomena. Dogodek je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje začudenje in ogorčenje, saj gre za neobičajno tatvijo večjega bronastega elementa. Preiskovalci se spopadajo z vprašanjem, ali je bil motiv izključno pridobivanje barvnih kovin za nadaljnjo prodajo ali pa gre za dejanje z drugimi ozadji.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je izdal odlok o dodelitvi 10,5 milijona manatov (6,1 milijona dolarjev) za dokončanje gradbenih in inštalacijskih del ter organizacijo muzejske razstave v Spominskem kompleksu Gandža. Sredstva so namenjena izboljšanju in dokončanju kompleksa.